Vse šole, ki so vstopile v mrežo Zdravih šol, so se zavezale, da bodo spodbujale uresničevanje naslednjih ciljev:

  1. Aktivno bomo podpirali samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
  2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
  3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
  4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
  5. Izkoristili bomo vsak možnost za izboljšanje šolskega okolja.
  6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
  7. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
  8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo vseh učencev in učiteljev.
  9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
  10. Upoštevali bomo kompletno vlogo, ki jo ima šolske prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
  11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
  12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu vzgoje za zdravje.
  • vodja TIM-a :Breda Zajc
  • predstavnk vodstva šole: mag. Robert Rogelj – ravnatelj
  • predstavniki učiteljev in zaposlenih:

– Andrej Murn- učitelj športne vzgoje

– Helena Umek – učiteljica gospodinjstva in vodja šolske prehrane

– Marijanca Kolar – svetovalna delavka

– Veronika Fabjan – vodja šolske kuhinje

  • Predstavnik učencev
  • Predstavnika staršev:
  • Predstavniki lokalne skupnosti:

·Borut Blatnik – predsednik GD Stopiče

– Slavka Prosenik – predsednica RK Stopiče

– Janez Murn – predsednik KS Stopiče

  • Predstavnice zdravstvene skupnosti:

– medicinska sestra šolskega dispanzerja NM

– medicinske sestre zobozdravstvene preventive

RANA URA, ZLATA URA

KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI

                                       POVEJ KAJ JEŠ, PA TI POVEM KDO SI

 

Namen aktivnosti je bil nadgradnja osnovnega športnega programa , si vzeti čas zase ter družino in oblikovati določena  stališča in navade: odnos in pozornost do soudeležencev, vztrajnost, odločnost,opogumljanje in spodbujanje sošolcev, pa tudi spoznati možnost rekreacije in kolesarjenja po novomeških kolesarskih progah.

ČAS ZA NAS JE TUDI ČAS ZA ZDRAVJE….

 

V okviru pouka in podaljšanega bivanja smo hodili na sprehode, preživeli veliko časa na travniku, igrišču,vadbenem prostoru,  v gozdu, izvajali rekreativne odmore in minute za zdravje.

Poudarjali smo pomembnost pitja vode, skrbi za dobro počutje, izražanja svojih čustev, pozornosti na okolico in ljudi, ki nas obkrožajo ter seveda pomembnost higiene, čistoče in upoštevanja navodil nijz in ostalih inštitucij ob situaciji covid.

Še posebno pozornost smo namenili varnosti na spletu in nevarnosti zasedenosti pred Ekrani oz. Računalniki.

Z rednimi prijaznimi opomniki sporočamo in ozaveščamo pomembnost gibanja.

Mnogi starši pozabljajo dve zelo pomembni stvari kar se tiče vzgoje: prva je ta, da se začne od malega in se otrok največ nauči do 6. leta starosti. Kasneje je vcepljati spremembe, nove navade in načine vedenja, precej težje. Druga pa je, da se otroci bolj kot poslušajo in ubogajo, zgledujejo. Torej se bodo vedli tako, kot se vedete vi, ne tako, kot jim ukažete, da se morajo vesti, sami pa ste bolj slab vzor.

Preberite si 6 navad staršev, ki imajo lepo vzgojene, vljudne otroke.

  1. Vedo, da se manire začnejo doma

Čeprav nekaterim zveni (vsaj za doma) izumetničeno ali nepotrebno, je dejstvo, da se lepo vedenje in vljudnost začneta doma. Zato tudi doma uporabljajte besede kot so ‘prosim’, ‘oprosti’, ‘hvala’ in podobno. Tako do otrok kot tudi partnerja, obiskovalcev, sosedov, natakarjev, sobaric in vseh ostalih.

  1. S svojim otrokom se pogovarjajo spoštljivo

Otroke se neprestano usmerja, jih popravlja in jim ‘ukazuje’. “Pospravi igrače” in “Naredi domačo nalogo” in “Umij si roke”. Starši vljudnih otrok v tovrstne stavke vključijo besedico ‘prosim’ in ‘hvala’. Pri tem velja opomniti, da ne gre za prosim v smislu prosjačenja, saj mora otrok ubogati (če ne uboga pri tretji prošnji, sledijo ustrezne sankcije), temveč v smislu vljudnosti in olike. Otroci bodo to posnemali pri svojem vedenju do drugih.

  1. Nikoli ne obravnavajo svojih otrok kot manjvrednih

Zavedajo se, da je otrok samostojna osebnost in četudi še ni odrasel, si zasluži spoštljivo in resno obravnavo, ne pa kot da je manjvreden ali peto kolo. To je pomembno tako v družbi, saj ima ključen vpliv na razvoj otrokove samozavesti in samopodobe; kot tudi v domačih odnosih. Izjave kot je npr. “Kdo je pa tebe kaj vprašal?” ko se otrok oglasi s svojim mnenjem med pogovorom ali ignoriranje v družbi odraslih so neprimerne in bodo privedle do dolgoročnih negativnih posledic. Otroka torej ne ignorirajte in ga na ustrezen način vključite tudi v primerne debate odraslih.

  1. Naučijo jih, da ne motijo

Otroci terjajo pozornost in prav je, da jo tudi imajo. Ni pa primerno, da jim dovolimo, da nas kadarkoli prekinejo, ko imamo pogovore z odraslimi ali kaj delamo. Naučiti jih je treba, da se počaka, preden se zmoti pogovor, razen, če je kaj nujnega, saj je to eden izmed znakov olike. Obstaja pa zelo preprost trik, ko otroku damo vedeti, da smo ga slišali in bo prišel kmalu na vrsto: torej ko pride in hoče zmotiti pogovor ali pomembno delo, ga naučimo, da postavi roko na roko ali zapestje in počaka. S tem opozori na svojo navzočnost in da vas potrebuje, a ne skoči v besedo.

  1. Pripravijo jih na igro

Starši lepo vzgojenih otrok svoje otroke naučijo deljenja igrač, pospravljanja in spoštovanja osebnega prostora drugih. Prav tako jih naučijo, da se ne skrega in strma ob prvem nesporazumu, temveč se skuša najti skupno rešitev, ki bo všeč vsem; se po potrebi opraviči; da se ne tepe in ne žali drugih in podobno. Tako otroci vedo, kaj se pričakuje od njih in se lahko ustrezno vedejo.

  1. Reagirajo skladno s težo otrokove kršitve

Na uporabo neprimerne (grde) besede reagirajo bolj blago kot na to, da otrok npr. nekoga udari. Pri prvem zadostuje mirna razlaga, da se takih besed ne uporablja; pri drugem se je treba z otrokom resneje pogovoriti in razložiti, zakaj se to ne dela; da to drugo osebo boli in se mu pove, da se mora opravičiti.

 

Dostopnost